Kolikšen je davek na kriptovalute v Sloveniji v letu 2025?

Kolikšen je davek na kriptovalute v Sloveniji? Je vprašanje, ki si ga zastavi marsikateri vlagatelj ali začetnik v kriptovalutah. V zadnjih letih je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) uvedla smernice, ki določajo, kako so kriptovalute obdavčene. Obdavčitev je odvisna od več dejavnikov, kot so status osebe (fizična ali pravna oseba), pogostost trgovanja in vrsta transakcij (prodaja, staking, rudarjenje, airdropi itd.).

V tem članku bomo podrobno preučili, kako Slovenija obravnava obdavčitev kriptovalut, katere transakcije so obdavčene, kako lahko davkoplačevalci optimizirajo svoje davčne obveznosti in katere pasti se je treba izogibati. Poleg tega bomo pogledali, kako se slovenski davčni sistem primerja z drugimi državami in kakšne spremembe lahko pričakujemo v prihodnosti.

Kaj so kriptovalute?

Kriptovalute so digitalne ali virtualne valute, ki uporabljajo kriptografijo za zagotavljanje varnosti. Najbolj znana med njimi je Bitcoin, vendar obstaja na tisoče drugih, kot so Ethereum, Ripple in Solana. Kriptovalute omogočajo decentralizirane transakcije brez potrebe po centralnih institucijah, kot so banke.

Kriptovalute, kot so Bitcoin, Ethereum in druge, so v zadnjih letih postale globalni fenomen. Slovenija ni izjema, saj se vedno več ljudi zanima za trgovanje, investiranje in uporabo alternativnih kovancev.

Vendar pa s priložnostmi prihajajo tudi davčne obveznosti. V tem članku bomo podrobno preučili, kako Slovenija obdavčuje kriptovalute, katere transakcije so obdavčene, kako se izogniti davčnim pastem in kaj to pomeni za davkoplačevalce.

Kdaj je Slovenija začela z obdavčitvijo kriptovalut?

Kriptovalute so v Sloveniji začele pridobivati na popularnosti okoli leta 2013, ko je Bitcoin prvič dosegel višje vrednosti. Sprva je bilo področje kriptovalut v veliki meri neregulirano, kar je privedlo do negotovosti glede davčne obravnave.

Leta 2018 je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) izdala smernice, ki so pojasnile davčno obravnavo kriptovalut. Te smernice so postale temelj za davčno obravnavo kriptovalut v Sloveniji.

FURS je kriptovalute opredelil kot neopredmeteno premičnino, kar pomeni, da se obravnavajo kot kapitalska sredstva, podobno kot delnice ali nepremičnine. To je pomembno, saj določa, kako se kriptovalute obdavčujejo in katere transakcije so obdavčene.

Davek na kriptovalute v Sloveniji

Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji je odvisna od statusa osebe (fizična ali pravna oseba), vrste dejavnosti (občasni posli ali kontinuirana trgovinska dejavnost) ter vrste transakcij (prodaja, nakup, staking, rudarjenje, airdrop itd.). Spodaj je podroben pregled, kako se različne situacije obravnavajo v okviru slovenske davčne zakonodaje.

Fizične osebe

Pri fizičnih osebah je obdavčitev odvisna od narave transakcij. V primeru občasnih poslov prodaja kriptovalut ni obdavčena, če transakcije niso povezane z opravljanjem dejavnosti. To pomeni, da se dohodnina ne plačuje od dobička, ustvarjenega z občasno prodajo kriptovalut. Prav tako nakup kriptovalut sam po sebi ne povzroča davčne obveznosti. Vendar pa se prihodki iz stakinga, rudarjenja in airdropov obravnavajo kot dohodek. Prejete kriptovalute preko airdropa se štejejo kot obdavčljiv dohodek, prav tako so prihodki iz stakinga in rudarjenja obdavčeni kot dohodek iz drugih dejavnosti.

V primeru kontinuirane dejavnosti, kjer posameznik trguje s kriptovalutami kot del svoje dejavnosti, so prihodki iz prodaje obdavčeni. Davčna osnova se določi kot razlika med prihodki in odhodki, povezanimi s trgovanjem, ali pa se uporabi metoda normiranih odhodkov. Nakupi so del poslovne dejavnosti in se upoštevajo pri izračunu davčne osnove. Dohodki iz stakinga, rudarjenja in airdropov so prav tako del poslovne dejavnosti in so obdavčeni kot dohodki iz dejavnosti. Davčna osnova se lahko določi na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali s pomočjo normiranih odhodkov, kjer se uporabi predpisana stopnja normiranih odhodkov, ki se odštejejo od prihodkov.

Pravne osebe

Pravne osebe, ki se ukvarjajo s poslovanjem s kriptovalutami, so obdavčene po stopnji kapitalskega dobička v višini 25 %. Prihodki iz prodaje kriptovalut se obravnavajo kot del poslovnih prihodkov, prav tako so obdavčeni dohodki iz stakinga, rudarjenja in airdropov. Davčna osnova se določi kot razlika med prihodki in odhodki, povezanimi s poslovanjem s kriptovalutami, pri čemer se uporablja obdavčitev po 25-odstotni stopnji.

Za neprofitne pravne osebe lahko veljajo posebne davčne ureditve, ki so odvisne od vrste dejavnosti in namena pridobljenih sredstev. V takšnih primerih je priporočljivo posvetovanje z davčnim strokovnjakom, da se zagotovi pravilna davčna obravnava.

Obveznosti davkoplačevalcev

Davkoplačevalci, ki trgujejo s kriptovalutami, morajo biti pozorni na več ključnih točk:

Vodenje evidence

Pomembno je, da vodite natančne evidence vseh transakcij. To vključuje:

• Datum nakupa
• Vrednost kriptovalut v evrih ob času nakupa
• Datum prodaje
• Vrednost kriptovalut v evrih ob času prodaje

Te informacije so ključne za izračun kapitalskega dobička in davčne obveznosti. Za vodenje evidence lahko uporabite Excelove preglednice ali specializirane programske rešitve za sledenje kriptovalutnim transakcijam.

Prijava davkov

Davke na kapitalski dobiček iz kriptovalut morate prijaviti v letni davčni napovedi. FURS ima pravico do pregleda vaših finančnih transakcij, zato je pomembno, da ste natančni in transparentni pri prijavi svojih dohodkov.

Rudarjenje kriptovalut

Če se ukvarjate z rudarjenjem kriptovalut, se to obdavči kot dohodek iz dejavnosti. Vrednost pridobljenih kriptovalut se določi ob času pridobitve in se obdavči kot dohodek. Kasnejša prodaja teh kriptovalut se obdavči kot kapitalski dobiček.

Obdavčitev kriptovalutnih transakcij na tujih borzah

Mnogi slovenski vlagatelji trgujejo s kriptovalutami na tujih borzah, kot so Binance, Coinbase ali Kraken. Pomembno je vedeti, da se tudi te transakcije obdavčujejo v skladu s slovensko zakonodajo. Če ste rezident Slovenije, morate vse dohodke iz kriptovalut, ne glede na to, kje so bili ustvarjeni, prijaviti FURS-u. To vključuje tudi dohodke iz tujih borz.

Določanje vrednosti kriptovalut za davčne namene

Vrednost kriptovalut za davčne namene se določi na podlagi tečaja ob času transakcije. Če prodajate Bitcoin, morate upoštevati vrednost Bitcoina v evrih ob času prodaje. Za določitev tečaja lahko uporabite uradne podatke s spletnih strani, kot je CoinMarketCap ali CoinGecko. Pomembno je, da ohranite dokazilo o tečaju, ki ste ga uporabili za izračun davčne obveznosti.

Obdavčitev kriptovalutnih transakcij med družinskimi člani

Če kriptovalute prenesete na družinskega člana (npr. otroka ali zakonca), se to obravnava kot darilo. Darila med družinskimi člani so v Sloveniji obdavčena, če presegajo določene vrednostne pragove. Za darila med zakonci in otroki je prag 50.000 evrov na leto. Če vrednost darila presega ta prag, mora prejemnik plačati davek na darilo.

Obdavčitev kriptovalutnih transakcij v okviru podjetja

Če ste lastnik podjetja in trgujete s kriptovalutami v okviru podjetja, se dohodki iz kriptovalut obdavčujejo kot poslovni dohodek. To pomeni, da morate vse dohodke in odhodke povezane s kriptovalutami prijaviti v okviru poslovnega poslovanja. Davek na dobiček podjetja znaša 19 %, kar je nižje od davka na kapitalski dobiček za fizične osebe.

Obdavčitev kriptovalutnih transakcij v okviru skladov

Če vlagate v kriptovalute prek skladov ali ETF-jev, se dohodki iz teh naložb obdavčujejo kot dohodki iz kapitalskih naložb. To pomeni, da morate prijaviti vse dobičke, ki jih ustvarite ob prodaji deležev sklada ali ETF-ja. Davek na kapitalski dobiček znaša 25 %.

Praktični primeri obdavčitve kriptovalut

Primer dolgoročnega pridržanja

Janez je leta 2017 kupil 1 Bitcoin za 5.000 evrov. Leta 2023 ga je prodal za 25.000 evrov. Ker je Bitcoin pridržal več kot 5 let, kapitalski dobiček ni obdavčen. Janez ni dolžan plačati davka na dobiček.

Primer kratkoročnega trgovanja

Ana kot fizična oseba s prijavljeno dejavnostjo trgovanja, je leta 2022 kupila 1 Ethereum za 2.000 evrov in ga leta 2023 prodala za 3.000 evrov. Ker je Ethereum pridržala manj kot 5 let, mora plačati davek na kapitalski dobiček. Davek znaša 25% od 1.000 evrov dobička, kar je 250 evrov.

Primer uporabe kriptovalut za osebno porabo

Marko je leta 2023 uporabil 0,5 Bitcoina za nakup avtomobila. Vrednost transakcije je bila 10.000 evrov. Ker vrednost transakcije ne presega 15.000 evrov na leto, Marko ni dolžan plačati davka na kapitalski dobiček.

Primerjalna analiza

Davčna obravnava kriptovalut se med državami razlikuje. V Sloveniji je stopnja davka na kapitalski dobiček 25 %, kar je primerljivo z drugimi evropskimi državami, kot so Nemčija in Francija. Vendar pa so v nekaterih državah, kot so Portugalska in Belorusija, kriptovalute v celoti oproščene davka na kapitalski dobiček, če se uporabljajo za osebno porabo.

V ZDA so kriptovalute obdavčene kot lastnina, kar pomeni, da se vsaka transakcija obdavči kot kapitalski dobiček ali izguba. To lahko privede do zapletenih davčnih napovedi, zlasti za tiste, ki pogosto trgujejo s kriptovalutami.

Nasveti za izogibanje davčnim pastem

1. Vodenje natančnih evidenc: Beležite vse svoje transakcije, vključno z datumom, vrednostjo in namenom transakcije. To vam bo pomagalo pri izračunu davčne obveznosti.
2. Uporaba strokovne pomoči: Če ste v dvomih o svojih davčnih obveznostih, se posvetujte z davčnim svetovalcem ali strokovnjakom za kriptovalute.
3. Spremljanje sprememb zakonodaje: Področje kriptovalut je hitro razvijajoče se, zato je pomembno, da spremljate morebitne spremembe zakonodaje, ki bi lahko vplivale na vaše davčne obveznosti.
4. Upoštevanje izjem: Če kriptovalute pridržate več kot 5 let ali jih uporabljate za osebno porabo, se lahko izognete davčnim obveznostim.

Davek na kriptovalute – Prihodnost

V prihodnjih letih se pričakuje, da bo Slovenija pospešila razvoj zakonodajnih okvirjev za kriptovalute.

Ena od ključnih sprememb bo uvedba posebnih davčnih sredstev za kripto prihodke, kar pomeni, da bodo uvedene ločene davčne stopnje ali olajšave za različne vrste kripto transakcij.

Poleg tega bo zakonodaja o preprečevanju pranja denarja (AML) okrepljena, kar bo vključevalo strožje zahteve za preprečevanje pranja denarja prek kriptovalut. To bo vključevalo obveznost “Know Your Customer” (KYC) za borze in druge kripto platforme, kar bo povečalo preglednost in zmanjšalo možnost zlorab.

Prav tako se pričakuje standardizacija poročanja, ki bo vključevala uvajanje standardiziranih obrazcev in postopkov za poročanje o kripto transakcijah. Ta ukrep bo poenostavil proces za vlagatelje in podjetja ter omogočil lažje sledenje in nadzor nad kripto dejavnostmi.

Zaključek – Davek na kriptovalute

Trgovanje s kriptovalutami ponuja številne priložnosti, vendar prinaša tudi davčne obveznosti. V Sloveniji se kapitalski dobiček iz kriptovalut obdavči s 25-odstotno stopnjo, z nekaj izjemami. Pomembno je, da vodite natančne evidence in pravočasno prijavite svoje dohodke, da se izognete morebitnim kaznim.

Če ste v dvomih o svojih davčnih obveznostih, je priporočljivo, da se posvetujete z davčnim svetovalcem ali strokovnjakom za kriptovalute. S pravilnim načrtovanjem in izpolnjevanjem davčnih obveznosti lahko uživate v prednostih kriptovalut, ne da bi se srečali z neprijetnimi presenečenji.

Pogosto zastavljena vprašanja