Ljubljana v Sloveniji je postala kriptovalutam najbolj prijazno mesto na svetu, saj je prehitela znana kriptocentra Hongkong in Singapur.
Slovensko glavno mesto Ljubljana je podjetje Multipolitan, ki se ukvarja s svetovanjem na področju migracij, razglasilo za kriptovalutam najbolj prijazno mesto na svetu.
Mesto je prehitelo drugouvrščeni Hongkong in švicarsko gospodarsko velesilo Züric, ki sta v indeksu kriptovalutam prijaznih mest, objavljenem v poročilu 2025 Crypto Report.
Indeks je vključeval 20 mest in razvrstil njihovo prijaznost do kriptovalut na podlagi njihovih predpisov, davčnega okolja, dejavnikov življenjskega sloga ter digitalne in kripto infrastrukture.
Družba Multipolitan je navedla, da je njena ocena vključevala tehtanje področij, kot so okviri izdajanja licenc v mestu, stopnje davka na kapitalske dobičke, BDP na prebivalca, cenovna dostopnost stanovanj in hitrost interneta. „Analizirali smo prisotnost kripto bankomatov in stopnje sprejemanja kriptovalut v maloprodaji, da bi odražali vgrajeno kulturo kriptovalut v posameznem mestu,“ je pojasnil. „Visoka koncentracija teh sredstev je prinesla najvišje ocene.“
Mestna država Singapur in prestolnica Združenih arabskih emiratov Abu Dabi sta bili po izenačenem drugem mestu na četrtem oziroma petem mestu. Obe mesti sta bili že prej privlačni za podjetja, saj sta ponujali nizke davke ali jih sploh nista imeli. Vendar sta si prizadevali pritegniti kripto podjetja tudi s specifičnimi licenčnimi in regulativnimi režimi za to panogo.
Slovenija v objemu kriptovalut
Slovenija je tudi na vrhu Multipolitanovega indeksa koncentracije kripto bogastva, ki združuje stopnjo lastništva kriptovalut in obseg trgovanja. Po katerem ima povprečni slovenski lastnik kriptovalut v lasti približno 240.500 dolarjev premoženja.
Ta številka je za več kot 65.000 USD prehitela drugouvrščeni Ciper, saj je povprečni ciprski lastnik kriptovalut držal okoli 175.000 USD. Na tretjem mestu je bil Hongkong, kjer je bilo v povprečju v lasti 97.500 dolarjev.
ZDA so se uvrstile na dno 20-članskega seznama na 17. mestu s povprečnim imetjem kriptovalut v višini približno 23.300 dolarjev. Kar je le malo nad povprečnim imetjem Malezije, ki znaša skoraj 21.000 dolarjev.
Ker je Slovenija del EU, kriptovalute ureja v skladu z uredbo bloka o trgih kriptožetonov (MiCA). V Ljubljani ima sedež zagovorniška skupina Blockchain Alliance Europe. V mestu je tudi nepremičninska platforma Blocksquare, ki se je 18. aprila povezala z družbo Vera Capital in v tokeniziranje vključila nepremičnine v ZDA v vrednosti 1 milijarde dolarjev.
Ljubljana kriptovalute: neverjetna alkimija kripto kapitala
V nasprotju z Dubajem ali Singapurjem si Ljubljana svojega kriptografskega ugleda ni zgradila z zagonom velikanskih projektov. Njen uspeh kali drugje: v njenih kavarnah, kjer rudarji in razvijalci veriženja blokov rudarijo. Tu nove kriptovalute niso eksotičen finančni produkt, temveč vsakodnevno orodje.
Medtem ko se EU ubada z MiCA, se je Slovenija odločila za minimalističen pristop. Jasen davčni okvir (0 % DDV na kripto transakcije), pravno priznanje pametnih pogodb od leta 2020. Podjetja ne prihajajo zaradi davčnih vrzeli, temveč zaradi redke pravne varnosti. „V Zürichu se o opredelitvah še vedno dogovarjajo. Tukaj pa kodiramo,“ povzame Ana, izvršna direktorica decentralizirane posojilne platforme.
S samo 155 kripto bankomati se Ljubljana v primerjavi s Sydneyjem (330) zdi skromna. Vendar pa njena urbana kompaktnost ustvarja edinstveno gostoto. Bankomati niso prestavljeni v nakupovalna središča, temveč so integrirani v knjižnice, avtobusna postajališča in celo v ekološke trgovine z živili. Vseprisotnost, ki normalizira uporabo in privablja tako skejterje kot radovedne upokojence. Če Ljubljana simbolizira to novo dobo, je le simptom veliko večjega ponovnega uravnoteženja.
V zvezi s tem Slovenija namerava leta 2026 uvesti 25-odstotni davek na osebne dobičke iz kriptovalut. V skladu s predlaganim zakonom bodo obdavčeni dobički iz pretvorbe kriptovalut v fiat ali njihove uporabe za nakupe, čeprav bi trgovanje s kriptovalutami in prenosi znotraj istega lastnika denarnice ostali izvzeti.
Organi trdijo, da bi lahko davek letno prinesel do 25 milijonov EUR, vendar kritiki trdijo, da bi lahko odvračal od inovacij in potiskal talente s področja kriptovalut drugam.
Zaključek
Ljubljana se ni zgolj povzpela na vrh lestvice kriptovalutam prijaznih mest. Postala je simbol tihe, a učinkovite revolucije v svetu digitalnih financ. S premišljenim pravnim okvirom, nizkimi davčnimi ovirami in organskim razvojem kripto skupnosti v vsakdanjem življenju je ustvarila edinstveno okolje, kjer tehnologija in praksa sobivata.
Čeprav prihodnja obdavčitev kriptodobičkov odpira pomembna vprašanja o vplivu na inovacije. Ostaja pa dejstvo, da se Slovenija in z njo Ljubljana že danes uveljavlja kot globalna sila v svetu decentraliziranih financ. Kriptovalute tukaj niso zgolj prihodnost – so sedanjost.
